Ko je tema dupuytrenova kontraktura, moramo vedeti, da gre za kronično bolezen dlani, ki povzroča zadebelitev in skrajšanje vezivnega tkiva oziroma fascije.

Najpogosteje prizadene mezinček in prstanec. Prsti se zato postopoma ukrivijo proti dlani in jih ni mogoče več popolnoma iztegniti. Najpogosteje se pojavlja pri moških po štiridesetem letu. Pravijo tudi, da je dedna, še posebej, če jo je imel kdo v družini, zato se možnosti, da se dupuytrenova kontraktura pojavi tudi pri njem, povečajo. Pogostejša je pri osebah s sladkorno boleznijo in pri tistih z nezdravim življenjskim slogom, zlasti pri alkoholikih in kadilcih. Tako je pravzaprav dupuytrenova kontraktura povezana z mikrotravmami dlani in dolgotrajnim fizičnim delom. Na začetku se pojavi majhna zatrdlina, kot nekakšen vozlič na dlani; sčasoma nastane vezivna vrvica, ki začne vleči prst proti dlani. Prsti se začnejo kriviti: začne se z mezincem, nadaljuje s prstancem, lahko pa tudi s sredincem ali palcem. Gibljivost je povsem omejena, zato je težko prijemati predmete in opravljati določena vsakodnevna opravila. Je pa res, da dupuytrenova kontraktura napreduje zelo počasi, lahko tudi več let, in ni nujno, da vedno povzroči popolno zakrčenost; nekateri primeri ostanejo blagi, medtem ko drugi zahtevajo zdravljenje. Zato ni nujno, da bo dlan ob prvih simptomih postala popolnoma negibna. Vsekakor je dobro ukrepati čim hitreje: redno raztezati dlani in prste, se izogibati prekomerni obremenitvi dlani ter predvsem skrbeti za zdrav življenjski slog, nadzor diabetesa in zmanjšanje alkohola.
Tako lahko dupuytrenova kontraktura močno vpliva na vsakdanje življenje, če je ne obravnavamo; zato je ključno, da pravočasno postavimo pravilno diagnozo in začnemo z ustreznim zdravljenjem. Pomembno je izbrati metodo, ki ohrani funkcionalnost dlani in prstov ter olajša vsakodnevna opravila.








