V stanovanjskih soseskah so nadstreški za avto izredno lepo vpeljani v okolico

Posted on by miha@ngn.si

Parkirišča ob stanovanjskih blokih so vsakodnevno izpostavljena velikim obremenitvam — tako vremenskim vplivom kot velikemu številu uporabnikov. Prav zato se vse več upravnikov in tudi etažnih lastnikov odloča za postavitev nadstreški za avto, ki vozila učinkovito zaščitijo in hkrati prispevajo k urejenemu videzu okolice.

V stanovanjskih soseskah so nadstreški za avto izredno lepo vpeljani v okolico

V reviji Delo in dom smo preverili, kakšni nadstreški za avto so najbolj primerni za parkirišča ob večstanovanjskih objektih. Najpomembnejši kriterij pri njihovi izbiri sta trajnost in vzdržljivost konstrukcije. Zaradi stalne uporabe in izpostavljenosti vremenskim razmeram so najbolj primerne konstrukcije iz jekla ali aluminija. Jeklene konstrukcije so izjemno trdne in primerne za večje razpone, aluminijaste pa imajo prednost v odpornosti proti koroziji in nižjih stroških vzdrževanja. Obe rešitvi omogočata dolgo življenjsko dobo in varno uporabo. Drugi zelo pomemben dejavnik je kritina, ki jo imajo nadstreški za avto. Na parkiriščih se najpogosteje uporabljajo polikarbonatne plošče, trapezna pločevina ali steklo. Polikarbonat je lahek, odporen na udarce in dobro prepušča svetlobo, zato parkirišče ostane svetlo in pregledno. Pločevinasta kritina je izjemno trpežna in učinkovito ščiti pred dežjem, snegom in točo, medtem ko je steklo estetsko zelo privlačno, a zahteva nekoliko več vzdrževanja. Ker pa gre za skupne površine, sta pomembni tudi funkcionalnost in prilagodljivost. Modularni nadstreški za avto, ki jih je mogoče postopoma širiti ali prilagajati številu parkirnih mest, so odlična izbira za večstanovanjske soseske. Omogočajo enostavno nadgradnjo brez večjih posegov v obstoječo infrastrukturo. Poleg tega je smiselno razmisliti še o integrirani razsvetljavi ali možnostih sončnih panelov, kar še dodatno poveča uporabno vrednost prostora. Ne gre pa pri tem projektu zanemariti tudi estetskega vidika.

Tako naj se nadstreški za avto ob blokih vizualno ujemajo z arhitekturo objektov in njihovo okolico. Nevtralne barve, čiste linije in sodoben dizajn pripomorejo k urejenemu videzu parkirišča ter povečajo vrednost celotne nepremičnine. Vsekakor pa je treba upoštevati tudi zakonske in prostorske omejitve.

Popravilo telefonov mi je prihranilo kar nekaj denarja

Posted on by miha@ngn.si

Sam sem večino časa na približno 4 leta menjal svoj telefon. Nekako sem si pogosto vzel plačilo za obroke, za kakšno leto ali dve, nato pa sem na telefon pač koristil, dokler ni začel kazati izrazite znake starosti, torej da je začel delati počasi, reči so se zamikale, ohišje je bilo dodelano in tako dalje. Tako je to v večini primerih zneslo na obdobja okoli 4ih let. No nekaj časa nazaj, ko pa sem si ravno kupil nov telefon, se mi je zgodila res presneta reč. Telefon sem imel morda 4 mesece, kaj takšnega, pa mi je že padel v vodo, pri čemer se je tudi malo opraskal. A tiste praske me niso niti malo skrbele, kajti telefon se ni več vklopil.

Popravilo telefonov mi je prihranilo kar nekaj denarja

Zaradi tega sem bil čisto potrt, ter sem si mislil, da bom moral tako hitro že kupiti novega. Takrat mi namreč popravilo telefonov sploh ni padlo na misel, kajti vedno sem bil mnenja, da je popravilo skoraj da dražje, kot nakup novega telefona. Zaradi tega sem bil prepričan, da se mi kaj takšnega sploh ne bo splačalo. Ampak na mojo srečo, sem se kljub temu mojemu mišljenju malo pozanimal o težavah v zvezi z mojim telefonom. Pri tem pa mi je lahko pomagal prijatelj, kajti rekel mi je, naj ne kupujem novega, temveč se samo odpravim na popravilo telefonov, kajti najverjetneje bi bilo potrebno menjati samo kakšno komponento, kar bi se definitivno izplačalo veliko bolj, kot nakup novega.

No tedaj pa sem se tako res odpravil na popravilo telefonov in moram reči, da je bila to zelo pametna odločitev, oziroma izbira. Na ta način sem namreč lahko dobil nazaj povsem popravljen telefon. Poleg tega pa sem plačal res konkretno manj denarja, kot sem si mislil, da bom, sploh pa manj kot nakup celotnega novega telefona, tako da se je vse skupaj izšlo res dobro.

Prijateljici je telefonski marketing razvil tudi osebno rast

Posted on by miha@ngn.si

Prijateljica, ki je bila dalj brez službe, se je končno zaposlila. Po telefonu mi je sporočila, da je zaposlena v podjetju, kjer uporabljajo telefonski marketing ter, da se kar uspešno privaja na novo delo. Zmenili sva se, da se dobimo na kavi, da mi bo povedala kaj več o novo zaposlitvi.

Res sva se dobili že kar čez nekaj dni. Vprašala sem jo, kako sploh deluje ta telefonski marketing in kako to ljudje dojemajo, saj sem si predstavljala, da je to nekakšna prodaja po telefonu. Takoj me je popravila, da telefonski marketing ni le prodaja po telefonu ampak je gradnja zaupanja s strankami. Ton glasu in prijaznost do strank naredi veliko razliko od klasične prodaje. Naučila se je, da mora biti stranka poslušana in spoštovana, saj takrat se hitreje razvije pogovor. Odnos postaja bolj oseben, stranka se odpre in pove za problem oz kje potrebuje še dodaten nasvet. Če stranko res posluša in ji ponudi rešitev po meri, je odziv večkrat pozitivnejši kot pri avtomatiziranih sporočilih. Pošiljanje e mailov in nizanje reklamnih oglasov je manj uspešno kot pa klicanje v realnem času in takoj govoriti s stranko.

Prijateljici je telefonski marketing razvil tudi osebno rast

Pri pogovoru gre za neposreden stik s stranko, ki omogoča, da lahko prilagodiš sporočilo in že takoj imaš na voljo povratne informacije. Na samem začetku se je počutila zelo nervozno, besede so ji kar zapletale in srce ji je močno tolklo. Zdelo se ji je tudi, da seji močno trese glas, mi je pripovedovala a potem se je sprostila, ko se je s stranko bolj spoznala in tako je spoznala, da je ključno poslušati sogovornika in mu prisluhniti ter razumeti njegove potrebe.

Tudi kdaj je doživela kakšno zavrnitev, vendar se je naučila potrpežljivosti in pridobila je na samozavesti. Tako je tudi njej telefonski marketing odprl vrata do osebne rasti, saj je skozi delo razvila komunikacijske spretnosti, ki so ji koristile v vsakdanjem življenju. Tudi jaz sem bila vesela za njo, da je končno dobila zaposlitev s katero je zadovoljna.

Ko se je odprl pogled na slap Boka, sem obstala brez besed.

Posted on by miha@ngn.si

Do tistega dne nisem bila posebej navdušena nad slapovi. Lepi, ja, a pogosto tudi precej turistični in polni ljudi. Ko sem se odpravila v Posočje, sem imela v načrtu predvsem sprehode, razglede in pobeg iz vsakdanjega ritma. Slap Boka je bil na seznamu bolj kot postanek, nekaj, kar pač vidiš, če si že tam. Nisem pričakovala, da me bo izkušnja tako močno zadela.

Že med vožnjo proti izhodišču poti sem opazila, kako se pokrajina umirja. Cesta se zoži, hrup izgine, misli pa se začnejo prazniti. Ko sem stopila na pot in zaslišala oddaljeno grmenje vode, sem vedela, da to ne bo navaden ogled. Zvok je bil globok, konstanten, skoraj surov. Ko se je pred menoj odprl pogled na slap Boka, sem obstala brez besed.

Ko se je odprl pogled na slap Boka, sem obstala brez besed.

Ni šlo samo za višino ali količino vode, ampak za energijo prostora. Voda je padala z neverjetno močjo, brez premora, brez olepševanja. Slap Boka ne poskuša biti lep. Je takšen, kot je, in prav v tem je njegova veličina. Stala sem tam in imela občutek, da narava ne potrebuje občinstva, da bi bila mogočna.

Spustila sem se še nekoliko bližje. Vlažen zrak, hlad na koži, kapljice, ki jih odnese veter. Vse skupaj je delovalo skoraj očiščevalno. Misli, ki so se mi prej zdele pomembne, so se razblinile. Ostala je samo prisotnost. In ravno to mi je slap Boka dal – trenutek popolne osredotočenosti na tukaj in zdaj.

Danes, ko pomislim nanj, se ne spomnim samo slike, ampak občutka. Tiste tihe notranje umiritve, ki pride, ko stojiš pred nečim večjim od sebe. Slap Boka ni le naravna znamenitost, je izkušnja, ki te opomni, kako majhen si in kako prav je, da je včasih tako.

Če bi morala izbrati en kraj, kjer se resnično odklopiš, bi se brez pomisleka vrnila tja. Slap Boka ni kraj, ki ga samo obiščeš. Je kraj, ki ga odneseš s sabo.

Kaj dupuytrenova kontraktura sploh je in ali je nevarna

Posted on by miha@ngn.si

Ko je tema dupuytrenova kontraktura, moramo vedeti, da gre za kronično bolezen dlani, ki povzroča zadebelitev in skrajšanje vezivnega tkiva oziroma fascije.

Najpogosteje prizadene mezinček in prstanec. Prsti se zato postopoma ukrivijo proti dlani in jih ni mogoče več popolnoma iztegniti. Najpogosteje se pojavlja pri moških po štiridesetem letu. Pravijo tudi, da je dedna, še posebej, če jo je imel kdo v družini, zato se možnosti, da se dupuytrenova kontraktura pojavi tudi pri njem, povečajo. Pogostejša je pri osebah s sladkorno boleznijo in pri tistih z nezdravim življenjskim slogom, zlasti pri alkoholikih in kadilcih. Tako je pravzaprav dupuytrenova kontraktura povezana z mikrotravmami dlani in dolgotrajnim fizičnim delom. Na začetku se pojavi majhna zatrdlina, kot nekakšen vozlič na dlani; sčasoma nastane vezivna vrvica, ki začne vleči prst proti dlani. Prsti se začnejo kriviti: začne se z mezincem, nadaljuje s prstancem, lahko pa tudi s sredincem ali palcem. Gibljivost je povsem omejena, zato je težko prijemati predmete in opravljati določena vsakodnevna opravila. Je pa res, da dupuytrenova kontraktura napreduje zelo počasi, lahko tudi več let, in ni nujno, da vedno povzroči popolno zakrčenost; nekateri primeri ostanejo blagi, medtem ko drugi zahtevajo zdravljenje. Zato ni nujno, da bo dlan ob prvih simptomih postala popolnoma negibna. Vsekakor je dobro ukrepati čim hitreje: redno raztezati dlani in prste, se izogibati prekomerni obremenitvi dlani ter predvsem skrbeti za zdrav življenjski slog, nadzor diabetesa in zmanjšanje alkohola.

Tako lahko dupuytrenova kontraktura močno vpliva na vsakdanje življenje, če je ne obravnavamo; zato je ključno, da pravočasno postavimo pravilno diagnozo in začnemo z ustreznim zdravljenjem. Pomembno je izbrati metodo, ki ohrani funkcionalnost dlani in prstov ter olajša vsakodnevna opravila.

Geotermalna energija je eden najbolj podcenjenih darov narave.

Posted on by miha@ngn.si

Ko govorimo o obnovljivi energiji, se misli najprej ustavijo ob sončnih panelih na strehah ali ob vetrnicah, ki se vrtijo nekje na hribu. Toda pod nami je vir, ki o njem skoraj nihče ne razmišlja, čeprav je ena izmed najbolj stalnih oblik energije, kar jih poznamo. Geotermalna energija. Tiha, neprekinjena, skrita nekaj metrov pod površjem.

Tam spodaj se temperature skoraj ne spreminjajo, globlje v notranjosti pa postane zemlja tako topla, da si težko predstavljaš, koliko energije se skriva v tem mirnem sistemu. Prav zaradi te naravne stalnosti je geotermalna energija videti kot vir, ki se ne meni ne za vreme ne za letne čase. Deluje vedno, ne glede na to, kaj se dogaja zunaj.

V gospodinjstvih jo najpogosteje srečamo v obliki geotermalnih toplotnih črpalk. Te toploto iz zemlje preprosto preusmerijo v ogrevanje doma. A to je samo en košček njene uporabe. V mnogih državah toplota iz zemlje ogreva cele soseske, rastlinjake, celo kopališča. V ozadju ne deluje nič spektakularnega, le dobro izkoriščena toplina, ki jo zemlja proizvaja sama od sebe.

Velika prednost geotermalne energije je njena popolna predvidljivost. Medtem ko sonce in veter nenehno nihata, zemeljska toplota ne potrebuje jasnega neba, ne močnega vetra, ne visokih temperatur. Je tam, kjer je vedno bila, in ravno zato se geotermalni sistemi pozimi ne borijo z izzivi, s katerimi se soočajo drugi viri.

Marsikdo je presenečen, ko izve, da gre pravzaprav za eno najbolj preverjenih tehnologij na področju čiste energije. Nič glasnih naprav, nič velikih objektov, ki bi spreminjali videz pokrajine. Vse poteka tiho, skoraj neopazno, a zelo učinkovito.

Ko ljudje prvič slišijo besedo geotermalna energija, pogosto rečejo, da bi bilo logično, če bi jo začeli resneje izkoriščati že prej. V bistvu je skoraj nenavadno, kako malo pozornosti ji posvečamo, glede na to da gre za vir, ki ne izgine, ne usahne in ne zahteva posebnih pogojev.

Odločitev za ženske hlače v črni barvi je vedno dobra izbira

Posted on by miha@ngn.si

Ker se je bližal zaključek uspešne sezone, smo se s puncami zmenile, da bomo šle skupaj na večerjo. Namreč vsako leto gremo po uspešno zaključenem letu na večerjo, da proslavimo delovno leto, se malo podružimo in poklepetamo, ter tako preverimo, kaj je to leto šlo dobro in kako bi lahko prihodnje leto še izboljšali.

Odločitev za ženske hlače v črni barvi je vedno dobra izbira

Pa vendar smo rekle, da bomo šle letos v malo bolj prestižno restavracijo, za kar je posledično tudi pomenilo, da se moramo malo bolje urediti. Takoj sem pomislila, katero majico bi lahko oblekla, pa vendar nisem bila prepričana, katere hlače bi bile tiste, ki bi bile najbolj primerne za to pomembno večerjo. Namreč ženske hlače so danes lahko elegantne in udobne hkrati in se v večini primerov zelo dobro kombinirajo z različnimi zgornjimi deli. A vseeno nisem vedela, ali bi izbrala kakšne office ženske hlače ali pa morda kakšne bolj oprijete. Tudi ko sem se s puncami pogovarjala, katere ženske hlače bi lahko bile najbolj primerne, so tudi one potrdile, da bi lahko oboje bile zelo primerne. Ko sem vprašala, kaj bodo one oblekle, pa je ena napovedala, da bo imela oblečeno kar obleko, druga pa: zdaj si bom dala gor tiste ženske hlače, ki si jih je pred kratkim naročila preko spleta. Sicer res ne vem, zakaj je tako, ampak kljub temu, da se konec koncev ne oblečemo enako, pa se še vedno vprašamo druga drugo, kako bomo bile oblečene, za kar ta dilema nato hitro izgine, ko vemo za odločitve druga druge. A vendar bodo bile ženske hlače v črni barvi, majčke oziroma zgornji del pa bo najverjetneje pisan, medtem ko tudi ta, ki bo oblekla obleko, je povedala, da je spodnji del obleke v črni barvi, zgornji pa ima nek barvni vzorec. Med znamkami sem izbrala preverjeno kakovost, kot so črne ženske hlače, ki z dobro krojenostjo pristajajo različnim postavam.

Navsezadnje črne ženske hlače dosti zožijo postavo in dajejo tisti pridih elegance. Tako sem se tudi sama odločila za office hlače in pa bolj barvno majico.

Komarniki pridejo v čisto vsaki situaciji prav

Posted on by miha@ngn.si

Pred kratkim sva se s fantom odločila, da bova šla kampirat. To je res nekaj, kar sva si želela že dolgo časa in končno sva imela čas, da to izvedela. Mene je res skrbela samo ena stvar in to so komarji. Vedela sem, da bodo komarji prisotni kamorkoli jih bova šla in zato nisem vedela, kako točno se tega projekta oziroma tega dopusta lotiti. Moj fant je predlagal, da bi bili komarniki še najboljša odločitev. Nisem bila ravno prepričana, saj nisem vedela, kako bova na šotor dala komarnik. Rekel je, da so komarniki dandanes že tako zelo prilagodljivi, da bi lahko brez problema to uredili.

Seveda sem mu zaupala in sem komarnike tudi naročila. Najprej sem pobrskala, kakšni komarniki sploh obstajajo in na podlagi tega kupila nekaj za šotor. Doma za komarje res nikoli nisem imela probleme, saj sem imela komarnike po vseh oknih. Komarniki so doma z mene res zelo pomembni. Mojemu fantu je precej vseeno, saj njega nikoli ne pičijo, mene pa vedno. Ravno zato ni niti pomislil na komarje, ko sva govorila o šotoru, jaz pa sem mu takoj omenila problem komarjev. Ko je slišal problem komarjev ga je seveda avtomatsko rešil s komarniki. Kljub temu, da meni ni bilo popolnoma logično, sem vseeno poslušala. Hvala bogu da sem ga poslušala, saj so komarniki bili res odlična rešitev. Na šotor so pasali te komarniki zelo dobro in se je vse skupaj lepo izšlo. Ponoči sem lahko spala brez kakršnihkoli problemov in ni me motil niti en komar, saj ni moral niti do mene priti. Res sem bila zelo vesela, da sem lahko tako lepo uživala na takšnem dopustu. Tak dopust bi definitivno še kdaj ponovila. Upam, da bo to tudi v kratkem. Verjamem, da bi si tudi moj fant to želel, saj sem videla, kako močno je užival na tem dopustu, saj sva si lahko pogledala vse in imela sva res zelo lepo mir.

Kamini so pravo srce doma

Posted on by miha@ngn.si

Nikoli si nisem mislil, da mi bodo nekoč kamini tako všeč, kaj šele, da ga bom imel doma. To se mi je namreč vedno zdelo nekaj, kar je za bolj stare čase. Zato sem posegal predvsem po bolj modernih metodah ogrevanja. Z časom pa sem ugotovil, da so ti “moderni” načini ogrevanja lahko na momente precej slabi. Na primer pozimi so se stroški drastično dvignili. Prav tako mi zime niso bile preveč všeč, ker so bili prostori kljub ogrevanju, nekoliko bolj hladni. Nato pa še tista svetloba. Saj veš, ko pozimi postane temno že okoli pete ure popoldne, ter moraš posegati po umetni svetlobi.

No zato pa sem se nekaj časa nazaj odločil, da malo raziščem različne možnosti, kako bi lahko to spremenil. Tedaj pa sem prišel na tisto idejo. Pozornost so mi vzeli kamini. Zaradi mojih dvomov o učinkovitosti takšnega ogrevanja, pa sem na začetku dal to idejo malo na stran.

Tedaj sem se odločil, da vseeno malo raziščem to opcijo. Tisto, kar me je prepričalo, pa je bilo, ko sem se en zimski večer odpravil do prijatelja. Bila sva v njegovi dnevni sobi, tam pa mi je bilo nekaj zelo prijetno. V sobi je imel kamin, kateri je oddajal res zelo prijetno toploto. Nato pa še tista svetloba, ki jo oddaja ogenj. Ta je bila res nekaj posebnega in prijetnega. Skoraj da nisi rabil imeti prižgane luči, kljub temu, da je bila zunaj že tema.

Tako sem se odločil, da bo kamin nekaj zame, oziroma za moj dom. V dnevni sobi sem namreč že imel ustrezen prostor, oziroma plac, kamor bi postavil kamin. Tedaj sem si še ogledal različne opcije, kjer pa so mi kamini postali res zelo všeč, ter sem si enega kar kupil. Poskrbeti pa je bilo potrebno samo še za drva. Na srečo sem živel na vasi, tako da sem poznal kar nekaj gozdarjev, ki so prodajali drva za kurjavo, ter je bilo tudi za to poskrbljeno.

Splošna matura je bila zame precej stresna

Posted on by miha@ngn.si

Prav dobro se spomnim tistega časa, oziroma obdobja v mojem življenju, ko me je čakala splošna matura. Tistih nekaj mesecev je bilo prav stresnih, saj sem imel za opraviti 5 predmetov. Pri teh sem imel več pisnih pol, nato pa še ustni izpit, tako da je bilo učenja res ogromno.

Ker sem hodil na gimnazijo, sem torej imel tisto splošno različico mature. To je pomenilo, da sem moral opraviti maturo iz slovenščine, matematike in angleščine, kjer je bila slovenščina na višjem nivoju. Nato sem moral še izbrati dva predmeta. Ker sem imel namen nadaljevati svojo študijsko pot na fakulteti za matematiko in fiziko, tako da sem se odločil za fiziko. Kot zadnji predmet pa sem vzel zgodovino, saj me je ta precej zanimala in mi bila zabavna.

Splošna matura je bila zame precej stresna

Nekaj mesecev pred maturo, pa se je začelo tisto resno učenje. Na srečo, mi matematika in angleščina nista povzročala veliko težav, tako da sem imel s tem precej malo dela. Veliko bolj me je skrbela splošna matura iz slovenščine. Ta mi namreč ni nikoli šla preveč dobro. Slovnico sem sicer znal, a književnost mi je bila čisto mimo. Naučiti sem se moral malo morje pripovedi in pesmi, kjer sem za vse rabil vedeti tisto obnovo, sporočilnost, tematiko in tako dalje.

Tedaj pa je bila tukaj še zgodovina. Snovi je bilo res ogromno, vendar mi je bila zabavna, tako da sem nekako skoraj da užival v procesu učenja. Tedaj me je čakalo dvomesečno obdobje, ko sem pisal splošno maturo. Po uspešno opravljenih pisnih izpitih pa me je čakalo še nekaj ustnih, za matematiko, slovenščino in angleščino. 

Ko je bilo to končno vse za mano, pa sem v bistvu videl, da splošna matura sploh ni bila tako grozna, kot sem si mislil. Res sem se veliko učil, vendar sem jo nato opravil relativno dobro in brez težav.