Ko sem se preselila v svoje prvo stanovanje, sem zelo hitro ugotovila, da si ga pred selitvijo nisem dovolj dobro ogledala. Najemodajalec mi je stanovanje pokazal res na hitro, kar je bila velika napaka, saj nisem imela priložnosti, da bi si vse natančno pogledala ali pravočasno ukrepala. Ko sem se končno popolnoma vselila, so se pokazale prve težave. Ena izmed njih je bil vodovod. Nisem si mislila, da bo vodovod nekaj, s čimer bom morala imeti opravka že v prvem stanovanju in pri prvi izkušnji. Mislila sem, da bo življenje na svojem precej enostavno, a sem se motila in mama je imela prav.
Rekla je, da se na svojem naučiš veliko in da hkrati hitro ugotoviš, da nimaš več toliko prostega časa kot doma. Doma je za skoraj vse poskrbela moja mama, zato mi ni bilo treba veliko delati. Ko sem prišla na svoje, sem morala za te stvari skrbeti sama. Načeloma mi to ni bilo težko; težava pa je nastala vedno, ko je prišlo do kakšne napake, na primer pri vodovodu. To me je precej prizadelo, saj se še nisem povsem navadila živeti sama, pa sem že imela prvi večji izziv. Morala sem poklicati strokovnjake, ker te situacije sama ne bi znala rešiti, kar mi je predlagala tudi mama. Vedela sem, da jo moram poslušati, in rekla je, naj jo pokličem, kadar koli bom imela kakšen problem. Na začetku sem jo res pogosto klicala, saj določenih stvari nisem znala narediti. Zanesla sem se nanjo tudi, ko je prišlo do vodovoda. Tudi ona je rekla, naj pokličem profesionalce in naj se teh stvari ne dotikam, saj nisem lastnica stanovanja. Seveda je imela prav, o težavi pa sem morala obvestiti tudi najemodajalca.