Prišel je čas, ko so v gozdu kostanji. Nekateri jih obožujejo kuhane, drugi spet pečene. Tako sem se odločila, da tudi jaz grem na en sprehod in naberem nekaj kostanjev. Ker sem doma pustila zaščitne rokavice, sem domov prišla z bolečinami v prstih na roki. Tako so me bodice od kostanjev, še kako napikale in moji prsti so bili rdeči. Ko je prišla hčerka iz šole in videla, da sem nabrala kostanje, si je nabiranje kostanjev zaželela tudi ona. Vedela sem, kaj moram narediti, da ne bodo prsti boleli tudi moje hčerke. Pograbila sem dve košari ni zaščitne rokavice.
Kmalu za tem sva že hodili po gozdu in čisto drug občutek je bil, ko sem nabirala kostanje z kokavicami. Kdo bi si mislil, da te po bodicah kostanjev, lahko tako pečejo prsti. Imela sem občutek, da so prsti direkt vneti. Še dobro, da sem v drugo imela zaščitne rokavice in da jih je imela tudi moja hčerka. Tako ona ni občutila bolečine od bodic in super da ni, ker ne bi hotela nikoli več nabirati kostanjev.
Zvečer smo imeli kostanjev piknik in pri večerji sem povedala, kako dobro je v avtu imeti zaščitne rokavice, ki so me na nek način rešile bolečin v prstih, k ti jih povzročijo bodice.
Hčerka se mi je smejala, ker je imela zaščitne rokavice ves čas. Tako je prsti niso boleli čisto nič. Naslednje leto bodo zaščitne rokavice v avtu non stop, tako da me nič ne bo več presenetilo.
Doma imamo polno rokavic, le pozabimo jih uporabljati. Saj veste, nekaj naredimo na hitro in tako pozabimo, kako bi si lahko delo olajšali. Sedaj vem, da je treba v delu uživati, ne pa prenašati bolečin, kot sem jih jaz od bodic kostanjev. Vse povsod bom nastavila zaščitne rokavice, da jih le ne pozabim naslednjič nadeti, da ne bo poškodovanih rok.