Do trenutka, ko sem dobil napotnico za gastroskopijo, sem imel v glavi precej megleno predstavo o tem, kaj me sploh čaka. Vedel sem le, da gre za pregled želodca in da ni ravno med najbolj priljubljenimi in prijetnimi. A težave, ki sem jih imel, mi niso omogočale druge rešitve, kot da se odpravim na pregled. Začelo se je precej nedolžno: po nekaterih obrokih sem čutil čuden pritisk, včasih pekoč občutek. Spremljalo me je tudi stalno nelagodje, ki mi ni pustilo, da bi se povsem sprostil. Vse to me je pripeljalo do odločitve, da naredim korak naprej in obiščem zdravnika. Na pregledu mi je ta povedal, da bo potrebna gastroskopija, in priznam, da me je bilo kar malo strah.
Na dan pregleda, ki je bil na srečo razmeroma hitro na vrsti, sem bil bolj napet, kot bi si želel priznati. A ko sem sedel v čakalnici in opazoval ljudi okoli sebe, sem ugotovil, da nisem edini, ki čuti nelagodje. Ko mi je zdravnik razložil, kako poteka gastroskopija, je postalo vse skupaj precej bolj jasno in manj strašno. Sam poseg sicer ni bil prijeten, vendar je bil kratek in strokovno izveden, zato ni bil tako neprijeten, kot sem si predstavljal.
Ko sem dobil rezultate in njihovo razlago, sem bil res zadovoljen, saj so bili na voljo takoj, brez dodatnega čakanja. Zdravnik mi je natančno pojasnil vsak detajl izvidov, ki jih je prinesla gastroskopija. Na srečo ni bilo nič hujšega oziroma nič takega, kar bi lahko resno ogrozilo moje zdravje, zato se mi je od srca odvalil velik kamen. Zame je bila gastroskopija na koncu precej normalen pregled, če primerjam s tem, kar se o tem pogosto govori.